Vprašanje

Ali veste, čemu je namenjen IOP, tj. izkaz odprtih postavk, ki ga pošilja v potrditev dolžnik, občasno pa ga verjetno prejmete tudi sami? Ali potrditev poslanega IOP obrazca na strani dolžnika res pomeni, da ta priznava obstoj svojega dolga? In kaj pomeni, če dolžnik dokumenta ne vrne podpisanega? Ali je smiselno na dokument napisati klavzulo, da v primeru, da podpisan dokument ni vrnjen v 8 dneh, se šteje, da se z zapisanim na IOP strinjajo in da je stanje usklajeno?

Odgovor

Potrditev Izkaza odprtih postavk (»IOP«) ima lahko za posledico potrditev dolga, ni pa nujno. Pripoznanje dolga oz. priznanje dolga je izjemno pomembno za upnike, saj se s tem pretrga tek zastaralnega roka oziroma lahko celo sproži odpoved zastaranju.

Vendar pa vsak potrjen IOP še ne pomeni priznanje dolga dolžnika.

Z IOP poslovni subjekti v praksi želijo doseči uskladitev stanja upnikove terjatve na eni strani in dolžnikovega dolga na drugi strani. Ta komunikacija običajno poteka med računovodskima službama upnika in dolžnika, v zvezi z letnim popisom sredstev in obveznosti. To obveznost določa 54. člen ZGD-1, ki sicer pravi, da je najmanj enkrat letno potrebno preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. To družbe storijo tudi tako, da praviloma enkrat letno pošiljajo IOP obrazce kupcem/dobaviteljem, ki imajo na izbrani dan pošiljanja saldo na kontih terjatev.

Zgolj potrditev (podpis) IOP obrazca na strani dolžnika vsebinsko ne pomeni priznanja dolga s strani dolžnika, temveč zgolj potrditev prepisa iz poslovnih knjig upnika o stanju upnikovih terjatev do dolžnika. Čeprav so na dolžniku poslanem IOP obrazcu navedeni vsi podatki in ga dolžnik potrdi, to še ne pomeni, da je to podlaga za priznanje dolga. V sodni praksi je zavzeto stališče, da zgolj potrditev prepisa o dejstvih, ki izhajajo iz poslovne knjige, ne pomeni podlage, ki bi sama po sebi izražala jasno in nedvomno izjavo dolžnika, da slednji priznava obstoj svojega dolga do upnika. Iz navedenega izhaja, da samo podpis, ali nepodpis ali nepravočasen podpis IOP obrazca še ne pomeni tudi pripoznave dolga dolžnika. Prav tako tudi vključitev različnih klavzul, da nastopijo določene posledice v primeru neaktivnosti dolžnika, nimajo pravne veljave oziroma učinka pripoznanja dolga.

Priznanje dolga oziroma pripoznati dolg pomeni, da dolžnik s svojim dejanjem prizna, da upniku dolguje določen dolg. Pripoznava je enostranska izjava volje, ki je lahko dana izrecno ali s konkludentnimi ravnanji. Te aktivnosti dolžnika so na primer:

  • posebna izjava dolžnika o potrditvi dolga,*
  • dolžnikovo plačilo na upnikov račun,
  • plačilo obresti,
  • dano zavarovanje,
  • predlog za obročno odplačilo,
  • dogovor upnika in dolžnika o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti,
  • obvestilo upniku, da je dolžnik s tretjo osebo sklenil dogovor o prevzemu izpolnitve po 434. členu Obligacijskega zakonika.

* Potrditev IOP obrazca lahko pomeni pripoznanje dolga, če vsebuje ustrezno izjavo dolžnika o pripoznanju. Dodatno svetujemo, da je treba posebno pozornost nameniti tudi, ali je dokument in izjave na dokumentu podal zakoniti zastopnik dolžnika in upnika.

Uporabljeni pravni predpisi:

– Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23);

– Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631);

– Sodna praksa sodišč RS.

 

Preberite še ostale novice IR na povezavi → TUKAJ.