FURS je na svojih spletnih straneh objavil pojasnilo  o davčni obravnavi napitnin v gostinstvu. Prejemniki prejeto dohodnino davčno obravnavajo kot spodaj pojasnjeno po 3 različnih možnih scenarijih.

Napitnina predstavlja znesek denarja, ki ga zadovoljna stranka nameni fizični ali pravni osebi za dobro oziroma odlično opravljeno gostinsko storitev, ki je bila plačana na podlagi izdanega računa. Pomembno je, da je znesek napitnine simboličen glede na znesek plačane cene gostinske storitve. To pojasnilo se nanaša na napitnine v gostinstvu in se smiselno uporablja tudi za druge dejavnosti, v katerih stranke dajejo napitnino. Pojasnilo se ne nanaša na napitnine, ki so urejene s posebnimi predpisi, primeroma z Zakonom o igrah na srečo – ZIS.

Z vidika davčne obravnave ločimo tri vrste napitnine:

  1. Prvi primer, ko napitnino prejme natakar in je ta napitnina namenjena le njemu, kar pomeni, da je ne deli z nikomer. Ni mu je treba dati ne lastniku gostinskega lokala, ne kuharjem ali drugim delavcem v gostinskem lokalu oziroma ni mu je treba oddati na za to odrejeno mesto.
  2. Drugi primer je, ko se natakar in kuhar dogovorita, da bosta delila prejeto napitnino, lastnik gostinskega lokala pa še zmeraj nima dostopa do te napitnine.
  3. Tretji primer je, ko lastnik gostinskega lokala zahteva, da se vsa napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in nato on ob koncu dneva, tedna ali meseca to napitnino razdeli med natakarje, kuharje ali ostale zaposlene.

V prvih dveh primerih prejeta napitnina ni predmet obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb oziroma z akontacijo dohodnine ali dohodnino od dohodka iz dejavnosti.

V tretjem primeru prejeta napitnina predstavlja prihodek pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost ali drugega subjekta, ki opravlja gostinsko dejavnost. Kot prihodek se knjiži in se obravnava v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb oziroma v skladu z zakonom o dohodnini.