Računovodska panoga je pred velikimi spremembami in izzivi, ključni pa so digitalizacija računovodstva, sprejem zakona o obveznem e-računu v gospodarstvu in izboljšanje notranjega poročanja v manjših in srednjih podjetjih. Ta namreč na tem področju precej zaostajajo za velikimi, je bilo slišati na posvetu računovodij.

Kot so na drugem srečanju računovodij, ki ga 9. in 10. novembra na Bledu organizira Inštitut za računovodstvo, povedali udeleženci okrogle mize, se mora računovodstvo čim prej digitalizirati. V Sloveniji je še vedno preveč “papirologije”, predvsem v manjših podjetjih, medtem ko so velika podjetja digitalizirana in poslujejo prek e-računov.

Na področju e-računov je primer dobre prakse Srbija, je poudaril glavni izvršni direktor računovodske hiše Unija Miran Pikovnik. Srbija je v razmaku parih mesecev uvedla obveznost za e-računov za javno upravo in gospodarstvo. “Naše podjetje v Srbiji obdela kar 64 odstotkov računov digitalno, v Sloveniji pa je ta delež manj kot četrtinski”, je ponazoril.

Pikovnik je poudaril, da digitalizacija prinaša pozitivne učinke za poklic računovodje, sam poklic pa bo s tem dobil dodatno vrednost, je dejal. Ob tem je zavrnil namige, da naj bi računovodje lahko zamenjala umetna inteligenca. Ta je lahko le orodje za izboljšavo procesov v računovodstvu, je poudaril.

Pozitivne izkušnje na področju uvedbe e-računov v Srbiji je potrdil tudi podpredsednik uprave Jub Mitja Cesar. Kot je dejal, seveda obstajajo težave, vendar so koristi velike. Ob tem se je dotaknil razmer v Sloveniji.

“Pri nas so velika podjetja precej bolj digitalizirana kot manjša, razlike so tudi po panogah. Najbolj so digitalizirani v avtomobilski industriji in v velikih trgovskih verigah,” je dejal. Vendar pa bodo temu trendu morala slediti tudi manjša podjetja. Težave nastopijo pri hitro rastočih manjših podjetjih, ki zrastejo do te mere, da potrebujejo boljše notranje poročanje. Zato morajo v takih podjetjih razmišljati vnaprej, za pet do 10 let, če ne nastopijo velike težave, ki lahko ogrozijo razvoj podjetja in povzročijo ogromne stroške.

K hitrejši digitalizaciji računovodstva in obveznem e-računu nas bo prisila tudi EU, pa je poudarila docentka in namestnica predstojnika katedre za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti Mina Ličen. Predvidoma leta 2026 naj bi na tem področju EU sprejela zakonodajo, zato se bodo slovenska podjetja morala prilagoditi, je poudarila. Ob tem je ocenila, da se za poklic računovodij v Sloveniji ni bati, saj je interes mladih precejšen.

S tem se je strinjal tudi predsednik Zbornice računovodskih servisov Aleksander Štefanac, ki je ocenil, da računovodski poklic ostaja aktualen tudi v prihodnjem obdobju, bodo pa se morali računovodje prilagoditi novim razmeram, in sicer digitalizaciji in vstopu uporabi umetne inteligence. “Digitalizacija in uvedba e-računov je nujna, slovenski računovodje pa smo na to pripravljeni,” je poudaril.

Jure Meze, predstavnik Finančne uprave RS (Furs), je dejal, da v upravi podpirajo digitalizacijo. “Furs to vidi kot korak naprej z vidika verodostojnost in pravilnosti vnosa listin. Vse to pa je pomembno za pravilno izpolnjevanje javnofinančnih obveznosti. Furs že vrsto let posluje s poslovnimi subjekti elektronsko, in sicer prek aplikacije e-davki, sama uporaba te aplikacije pa je učinkovita in uporabniku prijazna,” je poudaril.

Vir: STA