Državni zbor je na včerajšnji izredni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), s katerim popravlja in dopolnjuje že sprejete interventne ukrepe t.i. prvega proti korona paketa (»PKP1«).

Katere so bistvene spremembe, ki jih prinaša novela?

  1. Čakanje na delo in višja sila
  • razširi se krog upravičenih delodajalcev: po novem bodo do ukrepa upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije ter delodajalci iz skupine K do vključno 10 zaposlenih delavcev na dan 13. 3. 2020;
  • spremeni se prihodkovni pogoj oz. upad prihodkov: do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019 oz. glede na druge pogoje;
  • spremeni se določilo o vrnitvi na delo: delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu;
  • višina nadomestila za čas čakanja na delo in višjo silo: za vse delodajalce velja, da sta višina nadomestila za čas čakanja na delo in višjo silo določena v višini 80 %, četudi ne zahtevajo povračila s strani države;
  • razširi se prepoved izplačil v letu 2020: prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, razen če bo delodajalec vrnil pomoč skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
  1. Opravljanje dela, oprostitev plačila PIZ in izplačilo kriznega dodatka
  • razširi se krog upravičenih delodajalcev: po novem bodo do ukrepa delodajalci iz skupine K do vključno 10 zaposlenih delavcev na dan 13. 3. 2020;
  • oprostitev plačila PIZ in izplačilo kriznega dodatka sta obvezna za vse delodajalce: oprostitev plačila PIZ in izplačilo kriznega dodatka sta obvezna za vse delodajalce, zato za te ne velja več prepoved izplačevanja dobičkov, nagrad poslovodstvu in poslovne uspešnosti;
  • sorazmerni del kriznega dodatka: delavcu pripada sorazmerni del kriznega dodatka, če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec oz. ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas (razen v posebnih primerih);
  • uveljavljanje mesečnega kriznega dodatka za invalidska podjetja in centre: invalidska podjetja in zaposlitveni centri pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.
  1. Poklicno zavarovanje
  • oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače oz. nadomestil plač za čas trajanja ukrepov.
  1. Oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost in temeljni mesečni dohodek
  • razširi se krog upravičencev: do ukrepov bodo upravičeni tudi tisti, ki niso vključeni za polni zavarovalni čas (npr. zaradi delne zaposlitve ali starševstva), in sicer v sorazmernem delu;
  • sprememba »bistveno zmanjšanega obsega poslovanja«: do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019 oz. glede na drugi pogoj.

Novela zakona tudi določa, da se kot prihodki štejejo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Novela bo začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, predvidoma 7. 5. 2020, pri tem pa bodo zgoraj navedeni ukrepi veljali za nazaj, od začetka razglasitve epidemije, to je 13. 3. 2020. Ker so za uveljavljanje ukrepov tako za delodajalce kot tudi samozaposlene določeni novi pogoji, bodo tudi tisti, ki vlog še niso vložili ali so zamudili rok, to lahko naredili najkasneje v 8 dneh od uveljavitve zakona.

 

Predstavitev novosti in primerjavo z obstoječimi ukrepi smo pripravili tudi v obliki webinarja. Ogled si zagotovite TUKAJ.