Državni zbor je na izredni seji dne 29. 12. 2020 potrdil že sedmi protikorona zakon (PKP7) – Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki vključuje ukrepe vezane predvsem za gospodarstvo, delo in delovna razmerja, socialno varstvo ter zdravstveno varstvo.

V nadaljevanju predstavljamo ključne ukrepe, namenjene delodajalcem in samostojnim podjetnikom.

 

  1. Izplačilo kriznega dodatka

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 EUR bruto I), delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200,00 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Če delavec ne dela cel mesec (december), je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Enako velja v primeru zaposlitve za krajši delovni čas (razen za primer krajšega delovnega časa v posebnih primerih).

Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji niso upravičeni do dodatka.

Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek, najpozneje do konca februarja 2021. Finančni organ izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

  1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine (kot za primer poslovnega razloga) in 60 dnevnega odpovednega roka.

Delodajalec lahko na Zavodu za zaposlovanje preveri, ali delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine.

  1. Sprememba višine nadomestila plače za primer odrejene karantene ali višje sile

Višina nadomestila plače za primer odrejene karantene (ko delavcu pripada 80 % osnove in v primeru, ko mu pripada nadomestilo plače v velikosti plače, ki bi jo prejel, če bi delal) ali višje sile po novem ne sme biti nižja od minimalno določene plače v Republiki Sloveniji. Do sedaj je navedena omejitev veljala le za primer čakanja na delo, ne pa tudi za te primere.

  1. Sprememba pri oddaji vloge za čakanje na delo

Zavod RS za zaposlovanje, pri finančnem organu ne bo več preverjal, ali ima zavezanec poravnane vse davčne obveznosti, ampak bo moral delodajalec o tem predložiti izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo.

Prav tako bo delodajalec moral predložiti izjavo, da izplačuje vsa nadomestila plače.

Če navedenih pogojev delodajalec ne bo izpolnjeval, bo moral naknadno vrniti že prejeta sredstva.

  1. Kasnejša izraba letnega dopusta

Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih, ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.

  1. Vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev

Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobje od 1. januarja 2021 in za katera upravičenec ugotovi, da ne izpolnjuje padca prihodkov, FURS obvesti najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021.

FURS in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

  1. Povračilo sredstev za nakup hitrih antigenskih testov

Delodajalec lahko uveljavlja povračilo sredstev za izvedbo hitrih testov v višini 40,00 EUR na zaposlenega na dan oddaje vloge.

Upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga.

Upravičenec je odgovoren za namensko porabo sredstev, ki jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

  1. Fiksni stroški

Upravičenci, ki so morali do 31. 12. 2020 predložiti izjavo za kritje fiksni stroškov, jo bodo lahko dopolnili, saj se spreminjajo nekateri pogoji, vezani na višino nekritih fiksnih stroškov in ugotavljanje padca prihodkov.

Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati:

  • 1000,00 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, v upravičenem obdobju, če so prihodki od prodaje upadli za 30 % do vključno 70 %,
  • 2000,00 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, v upravičenem obdobju, če so prihodki od prodaje upadli za več kot 70 %,
  • 70 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Upravičenec se v izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja.

Pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upravičenec upošteva tudi prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje.

Upravičenec, ki ugotavlja upad prihodkov glede na povprečno število zaposlenih ali osnovnih sredstev, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve zakona, razlika do polne vrednosti povračila pa se mu izplača do 31. januarja. 2021.

  1. Najemna razmerja

Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

  • ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;
  • zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
  • zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Ukrep velja do 30. junija 2021.

 

Poleg navedenih, zgoraj predstavljenih ukrepov, seveda PKP7 vključuje tudi druge vrste ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19.

PKP7 je začel veljati danes, 31. 12. 2020.