Izdatki za izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana se šteje za boniteto. Zakon pa hkrati določa, da se izdatki delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, če je v zvezi s poslovanjem delodajalca, z davčnega zornega kota ne štejejo kot boniteta, zato ni potrebno obračunati dajatev kot so prispevki in dohodnina, pa vendar so taki izdatki lahko davčno priznan odhodek pri obdavčitvi delodajalca. Ob tem velja paziti na splošna pravila, ki ne povzročajo dvoma o potrebnosti stroška za dejavnost delodajalca oz. ki ne kažejo na zasebno naravo teh izdatkov, prav tako je potrebno poskrbeti za verodostojne knjigovodske listine, torej dokazila o vsebini izobraževanja, udeležencih in podobno.

 

Za boniteto torej veljajo taka plačila za izobraževanje, ki ni v zvezi s poslovanjem delodajalca, ki ni v skladu s potrebami delovnega procesa in ni opravljeno zaradi ohranitve oziroma širitve sposobnosti za delo na delovnem mestu in ohranitve zaposlitve. FURS priporoča, da se medsebojne pravice in obveznosti delavcev ter delodajalcev v zvezi z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem določijo s pogodbo o izobraževanju, v kateri  pogodbene stranke skladno s 3. odst. 170. člena ZDR-1 dogovorijo predvsem: višino povrnitve stroškov izobraževanja, število dni opravičene odsotnosti z dela zaradi priprave in opravljanja izpitov in drugih šolskih obveznosti, pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi izobraževanja, dolžnost vrnitve izplačanih sredstev, če pogodbene obveznosti niso izpolnjene, morebitno nadaljevanje delovnega razmerja pri delodajalcu določen čas po zaključku izobraževanja, ipd.

Delojemalec je pogodbene obveznosti dolžan izvršiti in v primeru dogovora o plačilu stroškov (primeroma odstop od pogodbe, neizpolnitev študijskih obveznosti..) plačati sam. Prevzem izpolnitve pogodbenih obveznosti delojemalca, v breme delodajalca, se davčno ne more obravnavati kot plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalca, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca.

 

Za boniteto se tudi ne štejejo tista izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.