Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo sta sprejela usklajena priporočila za dobro prakso glede revalorizacije in slabitev za tiste, ki računovodijo na podlagi ZGD-1 in SRS/MSRP.

Objavljena pravila se nanašajo na oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in finančnih naložb. Sredstvo je oslabljeno, kadar njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost (to je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja).

V osnovi gre za dolgotrajnejše in pomembno zmanjšanje vrednosti sredstev. Organizacija praviloma ne more ugotavljati nadomestljive vrednosti za posamezno sredstvo, temveč za denar ustvarjajočo enoto, ki ji sredstvo pripada.

Navodilo tudi posebej izpostavlja, na kaj je treba biti pozoren pri slabitvi sredstev za leto 2020: če je organizacija ena denar ustvarjajoča enota (praviloma mikro in majhne družbe) in če je letni EBIT/povprečna knjigovodska vrednost sredstev = enak ali > od WACC, velja, da slabitev sredstev praviloma ni potrebna. Glede kovidne krize in slabitev nepremičnin: tem se cene na nepremičninskih trgih praviloma niso znižale. Posledično se poštena vrednost nepremičnin/sredstev, zmanjšana za stroške prodaje, glede na prejšnje obdobje praviloma ni pomembno zmanjšala, tako da kovidna kriza sama po sebi ne more biti razlog za oslabitev vrednosti sredstev.

Pri ocenjevanju vrednosti za a) revalorizacijo in b) oslabitev vrednosti sredstev ter odpravo oslabitve sredstev je potrebno slediti zahtevam SRS/MSRP.

Nabavnovrednostni način za ocenjevanje vrednosti sredstev za računovodsko poročanje za izvedbo revalorizacije kot tudi oslabitev sredstev praktično ne pride v poštev. Za izvedbo revalorizacije (po SRS-ju zemljišča in zgradbe) je treba ugotoviti pošteno vrednost, torej te računovodske usmeritve, če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ne moremo izbrati.

 

Za več podrobnejših informacij si oglejte celotno pojasnilo na povezavi TUKAJ.