Davčna obravnava negativnih obrestnih mer pri cash-poolingu

Znotraj mednarodnih skupin podjetij je interno financiranje pogosto organizirano v različnih oblikah, med drugim prek posojilnih razmerij in sistemov cash-poolinga.

V obdobju negativnih obrestnih mer so se v praksi odprla tudi vprašanja glede pravilne davčne obravnave plačil, pri katerih breme financiranja ne nosi posojilojemalec, temveč posojilodajalec.

Primer iz prakse: Slovenska družba kot posojilodajalec

V obravnavanem primeru je slovenska družba, ki je del mednarodne skupine, odobrila posojilo povezani tuji družbi, nerezidentki. Zaradi negativnega EURIBOR-ja je morala za plasiranje denarnih sredstev povezani družbi plačati, pri čemer je to plačilo pripoznala kot finančni odhodek.

Stališče FURS: Pojasnilo št. 0920-14601/2022-2

FURS je v Pojasnilu št. 0920-14601/2022-2 z dne 15. 12. 2022 pojasnil, da se plačilo na podlagi negativne obrestne mere ne presoja po pravilih, ki veljajo za prikrito izplačilo dobička, saj gre po vsebini za plačilo storitve, pogosto poimenovane tudi ležarina.

Uporaba 16. člena ZDDPO-2 in davčni odtegljaj

Davčna presoja takšnega odhodka se zato opravi na podlagi 16. člena ZDDPO-2, torej po pravilih, ki veljajo za storitve, in ne za obresti. Posledično takšno plačilo tudi ne predstavlja podlage za obračun davčnega odtegljaja.