Izplačilo regresa, če ima delavec več delodajalcev

FURS je posodobil navodilo o obračunu in plačilu prispevkov za regres za tiste delavce, ki imajo več delodajalcev.

Obračun prispevkov za regres pri več delodajalcih

Pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100% zadnje znane povprečne plače, je bistvena enaka obravnava delavcev, ki regres prejemajo pri enem delodajalcu, kot tudi delavcev, ki prejmejo regres izplačan s strani različnih delodajalcev, saj so vsi delavci v formalnopravno enakem položaju.

Sorazmerni del regresa za letni dopust pri več delodajalcih

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas pri dveh ali več delodajalcih in tako dosega polni delovni čas, določen z zakonom, mu po ZDR-1 pripada sorazmerni del regresa za letni dopust pri vsakem od teh delodajalcev glede na delovni čas, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri vsakem delodajalcu.

Glede na navedeno se tudi za namen določitve osnove za obračun akontacije dohodnine in prispevkov določi neobdavčen znesek pri vsakem izmed delodajalcev v sorazmernem delu od zneska PP, upoštevajoč sorazmeren čas zaposlitve.

Kdaj se obračunajo in plačajo prispevki od regresa?

To v praksi pomeni, da se za vsako posamezno delovno razmerje, ugotovi, kakšen je neoprispevčen del regresa (npr. za polovico polnega delovnega časa se lahko brez plačila prispevkov izplača znesek letnega regresa do višine 50 % povprečne mesečne plače, veljavne na dan izplačila regresa) in se prispevki plačajo od zneskov, ki presegajo mejni znesek oprostitve.

Izplačilo regresa pri dopolnilnem delu po 147. členu ZDR-1

Ker je t. i. pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 prav tako pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, navedeno velja tudi za primere, ko delavec poleg dela po pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas opravlja dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 pri drugem delodajalcu in na ta način dosega »povečan« delovni čas.

Obračun regresa pri dopolnilnem delu pri istem delodajalcu

Tovrstno analogijo je treba uporabiti tudi v primerih, ko delavec opravlja dopolnilno delo pri istem delodajalcu in na ta način dosega »povečan« delovni čas.

Po pojasnilu ministrstva, pristojnega za delo, je pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100 % zadnje znane povprečne plače, treba izhajati iz dejstva, da vsaka posamezna sklenjena pogodba o zaposlitvi predstavlja samostojno enoto.

To pomeni, da v primeru, ko ima delavec z istim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom in še pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, se znesek regresa, ki se upošteva pri ugotavljanju oprostitve plačila prispevkov, ugotavlja ločeno za vsako posamezno pogodbo o zaposlitvi, saj je regres pravica, ki izhaja iz posamezne pogodbe o zaposlitvi.

Ugotavljanje meje za oprostitev plačila prispevkov

Za vsako sklenjeno pogodbo o zaposlitvi je treba ob izplačilu ugotoviti pripadajoči znesek regresa ter ga primerjati z zakonsko določenim zneskom oziroma mejo, ki jo predstavlja povprečna plača oziroma njen sorazmerni del.

Od zneska regresa, ki preseže tako ugotovljeno mejo, se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.